Večno aktualna klasika: Franz Kafka in Robert Walser

Mednarodni znanstveni simpozij

Večno aktualna klasika: Franz Kafka in Robert Walser

Franz KafkaAvstrijska čitalnica je v okviru Univerzitetne knjižnice Maribor v naslovnem in večkrat tematiziranem letu evropskega medkulturnega dialoga junija letos gostila številne raziskovalce in strokovnjake s področja nemške literarne vede. V sodelovanju z Oddelkom za germanistiko Filozofske fakultete v Mariboru se je namreč odvijal mednarodni znanstveni simpozij, s katerim so germanisti in literarni navdušenci obeležili 125. obletnico rojstva Franza Kafke in 130. obletnico rojstva Roberta Walserja, dveh velikanov ne le nemške, temveč tudi svetovne literature.

»Letos, v letu medkulturnega dialoga, smo so se odločili, da bomo simpozij o Kafki, ki je že potekal leta 1994 in je bil usmerjen predvsem na slovensko-avstrijski prostor, razširili z mednarodno udeležbo. K sodelovanju smo tokrat povabili devetindvajset referentov iz trinajstih držav,« pravi izr. prof. dr. Vesna Kondrič Horvat. Z jubilejnim simpozijem naj bi se oddolžili dvema literarnima gurujema, ki ju je sicer spoštovala cela četica njunih sodobnikov, kot sta Thomas Mann in Hermann Hesse, vendar pa širšega odmeva za časa življenja nista doživela. Kljub njunemu vizionarstvu sta ostala velikokrat spregledana in preslišana. Danes je njuna slava neizpodbitna in prepričanje o brezčasni literarni vrednosti njunih del skupaj s slednjimi »kanonizirano«. »Obema je bilo posvečenih že veliko študij, a so si znanstveniki doslej enotni le v tem, da so neenotni, zato njuno delo kar kliče po nadaljnjih raziskavah, predvsem pa sta oba vplivala, in še vedno vplivata, na sodobne pisatelje,« zapiše v spremnem besedilu k zborniku abstraktov Vesna Kondrič Horvat.

Robert Walser

Precej njunih del je bilo že prevedenih v slovenščino. Študentska založba iz Ljubljane pripravlja veliki projekt izdaje Kafkovih zbranih del – letos je izšel ponatis romanesknega fragmenta Amerika, Pisma Felice Bauer (1912-1913) in nov prevod njegove kratke proze z naslovom Preobrazba in druge zgodbe. »Slovenci smo Kafko začeli sprejemati precej zgodaj. Prvi članek o njem je bil napisan leta 1931, nekaj let po njegovi smrti, prevajati pa smo ga začeli na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja – najprej kratko prozo, kasneje romane. Čakamo pa še ‘celotnega’ Walserja, ki je napisal tri romane, četrti, Die Räuber (Razbojniki), je ostal neobjavljen. V slovenskem prevodu sta dosegljivi deli Pomočnik in Tannerjevi – obe prevedeni leta 1994, roman Die Räuber je trenutno v prevodu, nimamo pa še prevedenega dnevniškega romana Jakob von Gunten,« zaključuje Vesna Kondrič Horvat.

Simpozij je z ogromnim zanimanjem znanstvenikov in kljub manjšemu številu »zunanjih« obiskovalcev po mnenju organizatorjev dosegel svoj cilj – predstavil je najnovejša spoznanja o dveh svetovnih klasikih in potrdil, da sta Kafka in Walser še zmeraj (in kljub menjavam kož) zanimiva in aktualna.

Nina Petrič

Povezavi:

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahetvana polja so označena *

Alles Deutsch oder was?